Velika, hitro rastoča, listopadna do delno listopadna vzpenjavka (V 5-10 m, odvisno od opore, Š 3-5 m). Listi dlanasto krpati (5-8 cm), 5-krpi, listne krpe ovalne, gladke; listi svetlo do srednje zeleni, spodaj modrikasto zeleni. Cvetovi v rahlih socvetjih (10 cm), enostavni, čašasti (2 cm), temno rdeče-vijolični, zelo dišeči, vonj vanilije; ločeni moški in ženski cvetovi na isti rastlini. Cvetenje: april-maj. Plodovi ovalni (10 cm), mesnati, sočni, rdeče-vijolični do modro-vijolični, s poprhom, užitni. Hitro rastoča vzpenjavka, glede tal ni zahtevna, najbolje uspeva na toplih rastiščih.
Te rastline najbolje uspevajo na sončnih do delno senčnih legah. Običajno prenesejo več sonca in vročine, če imajo na voljo dovolj vlage; v delni ali rahli senci so njihove potrebe po vlagi navadno manjše.
Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
Rastlina vsako pomlad razvije nove liste ali iglice, ki jeseni odpadejo. Pri zelnatih rastlinah lahko jeseni propade celoten nadzemni del (listi in stebla) in ponovno zraste spomladi.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
Rastlina, ki za rast v višino potrebuje oporo. Vzpenja se lahko z viticami ali z oprijemalnimi koreninami, ali pa se s poganjki ovija okoli opore. Pri tem jim pomagamo s privezovanjem na oporo. Med vzpenjavkami so lesnate in zelnate rastline, nekatere so zimzelene, druge listopadne, imajo tudi različno dolg življenjski ciklus. Lesnate vzpenjavke pogosto obravnavamo skupaj z grmovnicami, zelnate pa s trajnicami, enoletnicami ali dvoletnicami, glede na njihov življenjski ciklus.